Osnovni namen Družine Kristusa Odrešenika je življenje v edinosti s Kristusom, kakor je Kristus živel v edinosti s svojim Očetom. To zedinjenje želimo sestre doseči in ohranjati sredi dela in vsakdanjega življenja, v razmerah in okolju navadnega človeka.

Kristus je Božja ljubezen, sestra Družine mora biti Kristusova ljubezen. Vključena je v Njegovo Skrivnostno Telo, da z njo ravna, kot je ravnal s svojim telesom: nič si ni prizanašal, ko je šlo za rešitev človeštva. Ljubil nas je do popolne žrtve in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.

Družina Kristusa Odrešenika želi prispevati v to odkupnino, zato se sestre zavestno odrečejo pravici razpolagati s seboj in s svojim življenjem. Z zaobljubo evangeljskih svetov se izročijo Kristusu, da bi mogel po njih nadaljevati svoje delo odrešenja. Z delom, molitvijo in trpljenjem se želijo vključiti v odrešilno delo sv. Cerkve v današnjem času.

Da bo sposobna služiti Kristusovim namenom, mora vsaka sestra izgubiti svoje življenje samo naravnih teženj in nagnjenj in se preroditi v Kristusovem duhu in Njegovi milosti. Kristusa naj spozna in vzljubi, navduši naj se za Njegove cilje in se povsem prepusti Njegovemu vodstvu. To ji bo mogoče, če si bo vztrajno prizadevala obvladovati svoja čustva in hrepenenja, prav usmerjati svoja nagnjenja in sposobnosti.

Nisem prišel, da izpolnim svojo voljo, ampak voljo Tistega, ki me je poslal - to je geslo naše Družine in vsake posamezne sestre. V Družino Kristusa Odrešenika smo se povezale, da popolneje izpolnimo Božjo voljo, dopolnjeno je ob smrti.

Kristus se je rodil iz Božje ljubezni. Zaradi in iz nje je živel, trpel in umrl za človeka. Bil je v človeku utelešena Božja ljubezen. Tudi našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen, zato želimo ljubiti, kar ljubi Kristus: najprej Očeta in Njegovo voljo, nato človeka €“ vsega in vsakega brez izjeme; ljubiti želimo kot ljubi Kristus: brez pridržka se želimo darovati Bogu za človeka in po človeku.

Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo brezpogojno v službo Njegovim ciljem. Da bo Družina dosegla svoj namen, je potrebna Božja pomoč. Ta pomoč bo vedno obilna, če jo bomo znale sprejemati in uporabljati. Smernice duhovnega življenja, kot jih imamo v pravilih, imajo namen, da nas usposobijo sprejemati, kar Bog daje in dajati, kar zahteva.